Delo na daljavo za tuje podjetje lahko iz Slovenije uredite na tri načine: z neposredno pogodbo o zaposlitvi s tujim delodajalcem, prek ponudnika EOR (Employer of Record), ki vas formalno zaposli v Sloveniji, ali z lastnim s.p., ki tujemu naročniku izdaja račune. Razlika ni le v papirjih: odloča o tem, kdo plačuje prispevke, kakšne pravice imate in kakšno tveganje nosite. To ni pravno ali davčno svetovanje, ampak splošen pregled; svojo ureditev pred podpisom preverite z računovodjo ali pravnikom.
V članku opisujemo vse tri ureditve, mejo, kjer se s.p. spremeni v navidezno samozaposlitev, in praktični del, ki ga pogodba ne reši: časovne pasove, osamljenost in delovni prostor. Če tujim strankam izdajate račune, si preberite tudi članek delo za tuje naročnike: DDV, računi in plačila, splošna pravila pa smo zbrali v vodniku delo na daljavo v Sloveniji.

Tri ureditve dela na daljavo za tuje podjetje
1. Neposredna pogodba o zaposlitvi s tujim delodajalcem
Tuje podjetje vas zaposli neposredno, čeprav v Sloveniji nima registrirane pravne osebe. Ker delodajalec brez sedeža v Sloveniji formalno ne more biti zavezanec za prispevke, praviloma sami prevzamete prijavo v obvezna socialna zavarovanja ter obračun in plačilo prispevkov in dohodnine. V praksi prejemate tako imenovano “bruto bruto” nakazilo, iz katerega vse dajatve poravnate sami.
Prednost je prava pogodba o zaposlitvi z vsemi pravicami, ki jih prinaša. Slabost je administracija: mesečne obračune večina ljudi prepusti računovodji. Prijava v zavarovanja poteka z obrazcem M-1, vendar za zaposlene pri tujem delodajalcu brez sedeža v Sloveniji na spletu ni objavljenega poenostavljenega postopka, zato se pred podpisom obrnite neposredno na ZZZS in poiščite računovodjo, ki je tak primer že vodil.
2. Zaposlitev prek EOR (Employer of Record)
Ponudnik EOR vas formalno zaposli v Sloveniji namesto tujega podjetja in prevzame administrativne ter davčne obveznosti: prijavo v zavarovanja, obračun plače, prispevke in dohodnino. Tuje podjetje plačuje ponudniku, vi pa prejemate slovensko plačo s slovensko plačilno listo. Takšni ponudniki v Sloveniji obstajajo, tako domači kot mednarodni.
Za vas je to najbolj “navadna” oblika: delovno razmerje po slovenski zakonodaji, brez lastnega obračunavanja. Ker je delodajalec slovenski, ta prevzame tudi obveznosti glede dela na domu, na primer obveščanje Inšpektorata RS za delo pred uvedbo dela na domu (68. člen ZDR-1). Odprto vprašanje je predvsem, ali je tuje podjetje pripravljeno plačati storitev EOR; pri večjih podjetjih je to pogosto standardna pot za države, kjer nimajo podružnice.
3. S.p. kot izvajalec za tujega naročnika
Tretja pot je lasten s.p., ki tujemu podjetju izdaja račune. Potrebujete odprt poslovni račun, v 8 dneh od registracije sporočite podatke FURS, nato pa sami plačujete akontacijo dohodnine in prispevke. Prednost je prožnost: več naročnikov, lastna organizacija dela, možnost normirane obdavčitve. Katero pravno obliko izbrati, razčlenjujemo v članku s.p. ali d.o.o..
Slabost je, da nimate pravic iz delovnega razmerja (dopust, bolniška, odpovedni roki gredo na vaš račun), in tveganje iz naslednjega poglavja: če vaš s.p. dela kot zaposleni, to ni več poslovno sodelovanje, ampak navidezna samozaposlitev.
| Neposredna pogodba | EOR | S.p. za naročnika | |
|---|---|---|---|
| Formalni delodajalec | tuje podjetje | ponudnik EOR v Sloveniji | nihče – ste izvajalec |
| Prispevki in dohodnina | praviloma vi sami | ponudnik EOR | vi sami |
| Pravice iz delovnega razmerja | da | da, po slovenski zakonodaji | ne |
| Glavna past | administracija in prijava | strošek storitve za delodajalca | navidezno samozaposlovanje |
Navidezno samozaposlovanje: kje je meja

Če delo prek s.p. poteka po elementih delovnega razmerja – osebno, kontinuirano, po navodilih in pod nadzorom enega naročnika – gre za navidezno samozaposlovanje. Zanj so predpisane globe od 250 do 5.000 €, poleg tega tvegate, da bo razmerje naknadno obravnavano kot zaposlitev. Uradno pojasnilo je objavljeno na e-upravi.
Praktični znaki, da ste na napačni strani meje:
- En naročnik, ki predstavlja ves ali skoraj ves vaš prihodek, in to leta zapored.
- Delovni čas in navodila določa naročnik; dela ne morete organizirati sami ali ga oddati naprej.
- Vpetost v ekipo: interni sestanki, službeni e-naslov, nadrejeni, dopust “po dogovoru z vodjo”.
Če se prepoznate v vseh treh točkah, se z naročnikom pogovorite o zaposlitvi prek EOR ali o neposredni pogodbi. Če resnično delate kot izvajalec – več naročnikov, lastni roki, lastna oprema – je s.p. legitimna izbira.
Prijava v zavarovanja in davčno rezidentstvo

Pri neposredni pogodbi in pri s.p. je prijava v obvezna socialna zavarovanja vaša naloga, pri EOR jo opravi ponudnik. Obrazec M-1 se vlaga pri ZZZS; ker za zaposlene pri tujem delodajalcu brez sedeža v Sloveniji uradnega poenostavljenega postopka ni objavljenega, vprašajte neposredno na ZZZS, preden se dogovorite za prvi delovni dan.
Drugo vprašanje je davčno rezidentstvo. Če živite v Sloveniji, boste praviloma slovenski davčni rezident, kar določa, kje plačujete dohodnino od plače iz tujine. V praksi se kot eno od meril pogosto omenja bivanje več kot 183 dni v letu, merila pa so širša (prebivališče, središče življenjskih interesov). Status in morebitno uporabo sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju preverite pri FURS ali davčnem svetovalcu, preden podpišete pogodbo, ne šele ob prvi dohodninski odločbi.
Praktični del: časovni pasovi, osamljenost in delovni prostor

Pogodba uredi status, ne pa delovnega dne. Tri stvari, ki jih zaposleni pri tujih podjetjih omenjajo najpogosteje:
Časovni pasovi. Iz Ljubljane (CET) delate z Nemčijo, Italijo in Avstrijo v realnem času, z Londonom z uro zamika, z ameriško vzhodno obalo pa se prekrivate popoldne in zvečer. Kako si zastaviti dan, da vas prekrivanje ne požre, opisujemo v članku delo med časovnimi pasovi iz Ljubljane. Če je ekipa v ZDA, je dostop do delovnega prostora 24/7 praktična nuja, ne razkošje.
Osamljenost. Ko je ekipa v drugi državi, ste v Sloveniji sami; klici to rešijo le delno. Najbolj deluje fizična skupnost: prostor, kjer ljudi poznate po imenu. Iskreno primerjavo možnosti najdete v članku delo od doma ali coworking prostor.
Delovni prostor in kdo ga plača. Nekateri tuji delodajalci krijejo coworking kot del paketa za oddaljene zaposlene; vprašajte, preden podpišete, ker se to uredi v pogodbi. Slovenska zakonodaja za zaposlene pozna tudi nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu (70. člen ZDR-1) z neobdavčenim zneskom 5,07 € na dan (od 24. 2. 2026); to velja za delovna razmerja po slovenskem pravu, torej tudi pri EOR, ne pa za s.p. Kot s.p. stroške delovnega prostora obravnavate davčno, kar uredite z računovodjo.
Evidenca ur. Tuja podjetja pogosto zahtevajo poročanje o urah, pri s.p. pa evidenca dokazuje tudi, da delate kot izvajalec z lastno organizacijo dela. Kako meriti ure brez birokracije, razlagamo v članku evidenca delovnega časa za freelancerje.
Kako to izgleda v makerSP_CE
Pri nas na Pivovarniški ulici 6 ob parku Tivoli dobite za 135 € na mesec fiksno mizo z žičnim internetom, sobo za klice (zasebna pisarna, 12 m²) za videokonference brez omejitev, dostop 24/7 za sestanke z drugih celin in brezplačno parkirišče 50 m od vhoda. Vezave ni, cena se nikoli ne zviša, ob daljši odsotnosti pa članarino zamrznete. Če vam delodajalec krije coworking, se o podatkih na računu dogovorimo ob prijavi.

Pogosta vprašanja (FAQ)
Ali lahko v Sloveniji delam za tuje podjetje brez s.p.?
Da, na dva načina: z neposredno pogodbo o zaposlitvi s tujim delodajalcem ali prek ponudnika EOR, ki vas zaposli v Sloveniji. Pri neposredni pogodbi praviloma sami uredite prijavo v zavarovanja ter plačilo prispevkov in dohodnine, pri EOR to opravi ponudnik. S.p. je tretja možnost za tiste, ki delajo kot izvajalci. Izbiro potrdite z računovodjo.
Kdo plačuje prispevke, če me zaposli tuje podjetje brez sedeža v Sloveniji?
Praviloma vi. Delodajalec brez registrirane pravne osebe v Sloveniji formalno ne more biti zavezanec za prispevke, zato prejemate “bruto bruto” nakazilo ter sami obračunate in plačate prispevke in dohodnino, običajno prek računovodje. Postopek prijave z obrazcem M-1 preverite neposredno pri ZZZS, ker enotnih uradnih navodil za ta primer ni objavljenih.
Kaj je EOR in kdo plača njegovo storitev?
EOR (Employer of Record) je ponudnik, ki vas formalno zaposli v Sloveniji namesto tujega podjetja ter prevzame prijavo, obračun plače, prispevke in dohodnino. Storitev praviloma plačuje delodajalec, ne vi; ceno tuje podjetje pridobi neposredno pri ponudnikih. Za vas EOR pomeni slovensko pogodbo o zaposlitvi, slovensko plačilno listo in manj administracije.
Kdaj je s.p. za tujega naročnika navidezna samozaposlitev?
Kadar delo poteka po elementih delovnega razmerja: osebno, kontinuirano, po navodilih in pod nadzorom enega naročnika. Za navidezno samozaposlovanje so predpisane globe od 250 do 5.000 €. Če imate več naročnikov, sami organizirate delo in nosite podjetniško tveganje, je s.p. legitimen. Ob dvomu se pred podpisom dolgoročne pogodbe posvetujte s pravnikom.
Ali mi delodajalec plača coworking, če delam na daljavo?
Odvisno od pogodbe. Nekateri tuji delodajalci coworking krijejo kot del paketa za oddaljene zaposlene, zato vprašajte pred podpisom. Pri zaposlitvi po slovenskem pravu (na primer prek EOR) obstaja tudi nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu z neobdavčenim zneskom 5,07 € na dan. Pri nas mesečna miza stane 135 €, račun pa lahko priložite zahtevku za povračilo.
Zaključek
Delo na daljavo za tuje podjetje je iz Slovenije povsem izvedljivo; vprašanje je le, katera ureditev ustreza vašemu položaju. Neposredna pogodba prinese pravice in administracijo, EOR prinese slovensko zaposlitev brez papirologije na vaši strani, s.p. pa prožnost z jasno mejo: če delate kot zaposleni, s.p. ni prava oblika. Kazni za navidezno samozaposlovanje so realne, zato izbiro potrdite z računovodjo ali pravnikom.
Ko je status urejen, ostane delovni dan: klici ob nemogočih urah, prekrivanje z ekipo in prostor, kjer niste sami. Pri nas ob parku Tivoli vas čakajo miza z žičnim internetom, soba za klice in dostop 24/7; mesečna miza stane 135 €, dnevna vstopnica pa 20 €; pred mesečnim najemom za nedoločen čas lahko prostor en dan preizkusite brezplačno.
Sorodni članki
- Delo za tuje narocnike
- Delo na daljavo
- Delo med casovnimi pasovi ljubljana
- Prvi sodelavec: študent, pogodba, podizvajalec ali zaposlitev?
Rezervirajte svojo mizo v makerSP_CE
Coworking v Ljubljani – makerSP_CE, Pivovarniška ulica 6 — tik ob parku Tivoli. Dnevna vstopnica 20 €, tedenska 70 €, mesečna miza 135 €. Dostop 24/7, brezplačno parkirišče 50 m od vhoda in soba za klice vključeni.
Splet: makerspace.si | E-pošta: booking@makerspace.si | Telefon: +386 30 393 405



