Tuji naročniki so za slovenske samostojne podjetnike pogosto najboljši posel: večji trg, višje postavke, plačilna disciplina. Administrativno pa delo čez mejo odpre nekaj vprašanj, ki jih domači posel ne pozna – predvsem okoli DDV. Dobra novica: pravila so jasna in enkrat nastavljena rutina.
EU naročniki (B2B): ID številka že pred pragom
Če opravljate storitve za davčne zavezance (podjetja) iz drugih držav EU, potrebujete ID številko za DDV ne glede na prag 60.000 € – pridobite jo kot tako imenovani atipični davčni zavezanec z obrazcem DDV-P2 prek eDavkov, in sicer še pred prvo opravljeno storitvijo. Pomembno: ta identifikacija velja samo za čezmejne transakcije. Na domačem trgu ostajate mali davčni zavezanec brez DDV, dokler ne presežete praga.
Račun za EU podjetje: obrnjena davčna obveznost
Pri B2B storitvah znotraj EU velja splošno pravilo: kraj obdavčitve je sedež naročnika, DDV pa obračuna prejemnik po svoji nacionalni stopnji. Vi na račun ne zaračunate slovenskega DDV, ampak dodate klavzulo: „Reverse charge – obrnjena davčna obveznost po 196. členu Direktive Sveta 2006/112/ES.“ Na računu navedite svojo in naročnikovo ID številko za DDV – naročnikovo pred izdajo preverite v sistemu VIES.
Poročilo RP-O: ne pozabite nanj
Za opravljene storitve EU zavezancem mesečno oddate rekapitulacijsko poročilo RP-O prek eDavkov (atipični zavezanci ob tem oddajo tudi obračun DDV-O za obdobja z EU transakcijami). Poročilo je administrativno enostavno, a obvezno – FURS podatke križa s poročili drugih držav, zato izpuščenih mesecev ne spregleda.
Naročniki iz tretjih držav (ZDA, VB, Švica …)
Storitve poslovnim naročnikom zunaj EU so praviloma zunaj sistema slovenskega DDV: na račun ne zaračunate DDV in navedete klavzulo o kraju obdavčitve po sedežu naročnika (praksa je sklic na 25. člen ZDDV-1). ID za DDV in poročilo RP-O za tretje države nista potrebna. Ker so pravila odvisna od vrste storitve in statusa naročnika, kombinacije preverite z računovodjo.
Fizične osebe v tujini: druga pravila
Zgornja pravila veljajo za B2B. Pri storitvah končnim potrošnikom (B2C) v tujini je kraj obdavčitve pogosto Slovenija, pri digitalnih storitvah potrošnikom v EU pa veljajo posebna pravila (sistem OSS). Če prodajate fizičnim osebam čez mejo, si pred prvim računom vzemite uro z računovodjo – tu je največ pasti.
Plačila iz tujine: ne pustite provizijam
Bančna nakazila znotraj EU (SEPA) so poceni in hitra. Pri naročnikih iz tretjih držav ali plačilih v dolarjih in funtih pa klasična banka vzame opazen delež z menjalnimi tečaji in provizijami – tu se splačajo ponudniki, kot sta Wise in Revolut Business, ki ponujajo lokalne račune v tujih valutah in menjavo blizu srednjega tečaja. Račun izdajte v valuti pogodbe, znesek pa knjižite v evrih po tečaju na dan računa.
Dohodnina: svetovni dohodek
Kot slovenski davčni rezident v Sloveniji napoveste ves svetovni dohodek – tudi zaslužek od tujih naročnikov. Za samo dejavnost s.p. se v praksi nič ne spremeni: prihodki od tujih računov gredo v isti davčni obračun kot domači. Pazljivost je potrebna šele, če bi v tujini fizično delali dlje časa – takrat vstopijo pravila o rezidentstvu in konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.
Časovni pasovi kot prednost
Delo za tujino pomeni sestanke ob nenavadnih urah – ameriški naročniki se zbudijo, ko se slovenska pisarna prazni. Prav zato ima makerSP_CE dostop 24/7 z lastnimi ključi: klic ob 19h opravite iz sejne sobe s stabilno povezavo, ne iz dnevne sobe. Mimogrede, članarina po ceniku je davčno priznan strošek – tudi ko delate za Kalifornijo.
Pogosta vprašanja
Ali za tuje naročnike potrebujem poseben s.p.?
Ne. Isti s.p. lahko izdaja račune domačim in tujim naročnikom – urediti morate le ID za DDV pri EU B2B storitvah in pravilne klavzule na računih.
V katerem jeziku in valuti naj izdam račun?
Račun je lahko dvojezičen (slovensko-angleški) – za FURS potrebujete slovensko različico oziroma prevod. Valuta je stvar dogovora; za knjigovodstvo znesek preračunate v evre po tečaju na dan opravljene storitve oziroma računa.
Kaj če naročnik iz EU nima veljavne ID številke?
Potem zanj veljajo pravila za končne potrošnike (B2C), kar praviloma pomeni obračun DDV. Zato ID številko vsakega novega EU naročnika pred prvim računom preverite v sistemu VIES in si potrdilo shranite.
Zaključek
Delo za tujino ni administrativna džungla: pri EU podjetjih uredite ID za DDV kot atipični zavezanec, na račune sodi reverse charge klavzula, mesečno oddate RP-O; tretje države so praviloma zunaj DDV; plačila optimizirate z Wise ali Revolutom. Enkrat nastavite, nato pa se posvetite tistemu, kar tuje naročnike zares zanima – vašemu delu.
Sorodni članki
Rezervirajte svoje mesto v makerSP_CE
Coworking makerSP_CE, Pivovarniška ulica 6, Ljubljana (ob parku Tivoli). Fiksna cena, brez odpovednega roka, dostop 24/7 in brezplačno parkirišče.
Splet: makerspace.si | E-pošta: rezervacije@makerspace.si | Telefon: +386 30 393 405