Popoldanski s.p. je najpogostejša pot za testiranje podjetniške ideje ob varnosti redne službe: dejavnost opravljate kot postranski poklic, socialno varnost pa vam še naprej zagotavlja zaposlitev. Poglejmo pogoje, stroške in pasti, ki jih je dobro poznati vnaprej.
Kdo lahko odpre popoldanski s.p.
Pogoj je, da ste zavarovani za polni delovni čas iz drugega naslova – najpogosteje redna zaposlitev za 40 ur na teden. Registracija poteka enako kot pri polnem s.p. (točka SPOT ali portal SPOT), le da se ne prijavljate v obvezna socialna zavarovanja s polno osnovo, ampak plačujete pavšalne prispevke.
Pozor: soglasje delodajalca za odprtje s.p. praviloma ni potrebno, preverite pa pogodbo o zaposlitvi glede konkurenčne klavzule – dejavnost ne sme konkurirati delodajalcu brez njegovega dovoljenja.
Prispevki: pavšal, ne glede na zaslužek
Popoldanski s.p. plačuje mesečne pavšalne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje (poškodba pri delu in poklicna bolezen). V letu 2026 pavšali skupaj znašajo okoli 110–113 € na mesec in jih plačujete ne glede na to, ali ste tisti mesec kaj zaslužili. Zneski se usklajujejo, zato pred odprtjem preverite aktualne vrednosti na FURS.
Davki: dohodnina kot pri vsakem s.p.
Dohodek iz dejavnosti se obdavči z dohodnino – tudi popoldanski s.p. lahko izbere normirane odhodke in s tem bistveno poenostavi poslovanje (ni knjiženja stroškov, davčna osnova se izračuna avtomatično). Meje prihodkov za normirance so pri popoldanskem s.p. nižje kot pri polnem, zato pri večjih prihodkih preverite, ali normiranstvo še izpolnjujete.
Kdaj popoldanski s.p. preraste v polnega
- Prihodki iz dejavnosti se približajo plači ali jo presežejo.
- Dela je toliko, da trpi redna služba – ali obratno.
- Stranke pričakujejo dosegljivost čez dan, ne le zvečer.
- Želite polno pokojninsko dobo iz svoje dejavnosti.
Prehod je preprost: sprememba zavarovalne podlage in prijava v socialna zavarovanja (obrazec M-1). Marsikdo ta korak naredi po prvem letu, ko dejavnost dokaže, da preživi.
Računica: kdaj se popoldanski s.p. splača
S pavšalnimi prispevki okoli 110–113 € in normiranimi odhodki je popoldanski s.p. smiseln že pri nekaj sto evrih mesečnega prometa. Za občasna, enkratna dela pa preverite tudi alternative (avtorska pogodba, podjemna pogodba, osebno dopolnilno delo) – vsaka ima svoje meje in dajatve.
Kje delati, ko je dan že poln
Popoldanski podjetniki delajo zvečer in ob vikendih – takrat, ko doma ni miru. V makerSP_CE imajo člani dostop 24/7 z lastnimi ključi: pridete ob 18h, ko se pisarna izprazni, in delate v miru. Fleksibilni paketi na ceniku so pisani prav na kožo tistim, ki mize ne potrebujejo vsak dan.
Pogosta vprašanja
Ali delodajalec izve, da imam popoldanski s.p.?
Registracija je javna (AJPES), aktivnega obveščanja delodajalca pa ni. Kljub temu preverite pogodbo o zaposlitvi in interne akte – pri konkurenčni dejavnosti potrebujete soglasje.
Ali moram plačevati pavšal tudi v mesecu brez prihodkov?
Da. Pavšalni prispevki so vezani na status, ne na promet. Če dejavnosti dlje časa ne opravljate, razmislite o zaprtju ali mirovanju dejavnosti.
Koliko lahko zaslužim s popoldanskim s.p.?
Navzgor ni omejitve – pazite le na meje za normirane odhodke in prag za DDV (60.000 € obdavčljivega prometa). Pri višjih zneskih se pogosto že splača polni s.p.
Zaključek
Popoldanski s.p. je nizkocenovna vstopnica v podjetništvo: pavšalni prispevki, enostavno normiranstvo in varnost redne plače. Testirajte idejo, zgradite bazo strank – in ko številke potrdijo, pogumno v polni s.p.
Sorodni članki
Rezervirajte svoje mesto v makerSP_CE
Coworking makerSP_CE, Pivovarniška ulica 6, Ljubljana (ob parku Tivoli). Fiksna cena, brez odpovednega roka, dostop 24/7 in brezplačno parkirišče.
Splet: makerspace.si | E-pošta: rezervacije@makerspace.si | Telefon: +386 30 393 405